Bavarska stranka CSU in njena sestra CDU sta sprožili politično razpravo o drastičnem zaostrovanju migracijske politike v Nemčiji. Po navedbah strankinih predstavnikov se bosta zavzemali za obsežno vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan, pri čemer poudarjata, da so se varnostne razmere v nekaterih delih Sirije stabilizirale do mere, ki omogoča repatriacijo. CSU načrtuje, da bi se ti ukrepi v polni meri začeli izvajati leta 2026, kar vključuje tudi strožji nadzor nad nereguliranim priseljevanjem in povečanje števila deportacij. Predlogi vključujejo tudi specifične rešitve glede statusa tujih delavcev oziroma t. i. gastarbajterjev, s čimer želita konservativni stranki nasloviti pritiske na nemški socialni sistem in javno mnenje pred prihajajočimi volilnimi cikli. Stranka CDU se je pridružila tem zahtevam z oceno, da je vojna v Siriji v veliki meri končana, kar naj bi odpravilo pravno podlago za kolektivno zaščito beguncev iz te države. Takšne pobude v Nemčiji sprožajo številne razprave o kršenju mednarodnega prava in varnosti povratnikov, vendar vodstvi obeh strank vztrajata pri nujnosti razbremenitve države.

Novi komentarji kritično ocenjujejo predlog CSU za ponovno uvedbo jedrske energije, pri čemer poudarjajo, da gre za 'glasbo prihodnosti', ki služi kot odvračanje pozornosti od nujnih izzivov energetskega prehoda. Članki navajajo, da je pomembnejše osredotočiti se na obstoječe obnovljive vire energije, namesto na tehnologije, ki v prihodnjih desetletjih morda še ne bodo pripravljene za uporabo.

Štefan Kotre, član odbora za mednarodne zadeve v nemškem Bundestagu iz stranke AfD, je izjavil, da Ukrajina v naslednjih dveh desetletjih ne bo izpolnjevala meril za vstop v Evropsko unijo.

V Nemčiji narašča nezadovoljstvo z vlado kanclerja Friedricha Merza, ki naj ne bi bila sposobna reševati ključnih problemov države. Agencija Bloomberg poroča o vse večji kritiki vlade in ugibanjih o njenem morebitnem padcu.

Nemška ministrica za tehnologijo in raziskave Dorote Bar je na seji vlade presenetila z izbiro oblačil. Pojavila se je v tradicionalni bavarski noši, imenovani dirndl, kar je pritegnilo veliko pozornosti in sprožilo različne odzive.

V Splitu so mestni svetniki soglasno sprejeli sklep o odvzemu koncesije Tomislavu Debeljaku, lastniku ladjedelnice Brodosplit, medtem ko se pojavljajo vprašanja o lokaciji azbesta s Titove ladje Galeb in ameriških vojaških ladij. V Bjelovaru pa so uvedli strogo prepoved uporabe električnih skirojev za osnovnošolce v okolici šol, saj so policisti zabeležili številne prekrške.